Trst je zgodovinsko na razpotju, je točka, na kateri se srečujejo in mešajo različna ljudstva, jeziki in vere. Te globoke razlike so postale bogastvo in sama identiteta mesta, ki že s postavitvijo svojega glavnega trga, Velikega trga ali Trga zedinjenja Italije (Unità d'Italia), razglaša svojo globoko vez z morjem in s pomorščaki. Mesto je višek razvoja doseglo leta 1719, ko je cesar Karl VI. Trst razglasil za največje prostocarinsko pristanišče avstrijskega cesarstva. To je povzročilo razvoj pristanišča, izgradnjo novih železniških prog in urbanistično širitev mesta samega. Gradbena ekspanzija v centru mesta je dosegla višek z izgradnjo Terezijanske četrti. Na tem območju so bile prej soline, ki jih je Marija Terezija dala spremeniti v urbano območje s pravokotnimi, enako širokimi ulicami. V Terezijanski četrti so postavljali stavbe, ki so v pritličjih imele skladišča, v gornjih nadstropjih pa stanovanja. Eklekticizem arhitekturnih stilov, ki so ga pogosto narekovala različna porekla naročnikov, je lepo viden na stavbah po nabrežju in na palačah na treh straneh glavnega tržaškega trga. Art Nouveau, novoklasicistični in eklekticizem 19. stoletja so stili, ki prevladujejo na palačah v centru mesta.
