Rižarna pri Sv. Soboti

Leta 1913 je na obrobju Trsta zrasel obrat za čiščenje riža, vendar se je z 8. septembrom 1943 njegova namembnost dramatično preobrazila: nacifašisti so ga spremenili v taborišče za zapiranje in deportacijo zapornikov, namenjenih v nemška in poljska taborišča. Kasneje so tu načrtno pobijali talce, partizane, politične ujetnike in Žide. V prostorih Rižarne so shranjevali tudi predmete, zasežene žrtvam.  V noči med 29. in 30. aprilom 1945 so nacisti z dinamitom razstrelili krematorij in dimnik, ker so bili prepričani, da bodo tako prikrili svoje zločine. Ostale pa so stene celic in napisi na njih, ki so jih pustili zaporniki in so zdaj še komaj vidni. Ta dragocena pričevanja je Diego de Henriquez prepisal v svoje dnevnike in se zdaj hranijo v Mestnem muzeju vojne za mir, ki je po njem poimenovan. Leta 1965 je bila Rižarna razglašena za državni spomenik in leta 1975 je bila po načrtu arhitekta Romana Boica spremenjena v Mestni muzej - Rižarna pri Sv. Soboti. Gosti stalno fotografsko razstavo in predmete, last tržaških Židov, ki sta jih tržaška židovska skupnost in Državno združenje političnih deportirancev v nacistična taborišča podarila muzeju.