Kraška gmajna je polnaravna skupina sušnih in polsušnih travnikov na apnenčastih tleh. Ime so prvič uporabili v začetku 20. stoletja avstrijski botaniki in izvira iz nemške besede Karstheide, ki se je uporabljala za poimenovanje sredstev namenjenih pašni skupnosti, na to pa se nanaša tudi slovenski izraz gmajna, tako pogosto v rabi. Gmajna je bogata s cvetjem, predvsem s travami in ostričnicami (Cyperaceae). Cvetenje začne konec februarja s progastim žafranom (Crocus reticulatus), višek doseže spomladi in se zaključi v začetku jeseni z dišečim šetrajem (pisanim in liburnijskim). Najznačilnejši sesalec je zajec, med nevretenčarji pa izstopa žagarica (Saga pedo), največja kraška kobilica. Tu živijo plazilci kot npr. zelenec, pisana poljarica in modras. Gmajna je lovsko območje za ptice roparice, kot so postovka, navadna kanja, kačar, legen in velika uharica. Z načrtom za okoljsko obnovo kraške gmajne ex Pokrajina Trst, UTI Giuliana – Julijska MTU, ki se uresničuje v sodelovanju s Pašniško zadrugo iz Bazovice, se namerava obnoviti območje in uporabiti ovčjo, kozjo in govejo pašo kot orodje za upravljanje in ohranjanje kraške gmajne.
