Vino
Tanka plast zemlje, ki prekriva trpka kamnita tla, in pomanjkanje površinskih vodotokov - zaradi teh značilnosti, pa tudi zaradi vetrovnega podnebja in bližine morja, je Kras idealno okolje za gojenje vinske trte.
V tem okolju, ki sicer ni obsežno, a je skozi stoletja ohranilo svoje krajinske značilnosti, je veliko kakovostnih vin z oznako DOC Carso (ZOP Kras). Gre predvsem za avtohtona vina, kot so vitovska, malvazija, teran in glera, a tudi chardonnay, sauvignon, merlot in refošk.
Prošek je svoje ime dobil prav po kraju na kraški planoti, kjer so pridelovali t.i. proseška vina, ki so veljala za najboljša v Evropi.
Vinogradništvo in vinarstvo na Krasu ima dolgo tradicijo: sam Plinij Starejši je že v rimskih časih opeval vino pučino. V srednjem veku in kasneje so velike količine tukajšnjih vin izvažali na dvore tedanjih vladarjev, beneških dožev in avstrijskih Habsburžanov. Skozi stoletja je urbanizacija izbrisala na stotine haktarov vinogradov in tudi nekatere avtohtone sorte so izginile, a tradicija je kljub temu preživela. Danes tradicijo nadaljujejo mladi vinogradniki, ki želijo na tej suhi zemlji, na terasah in med pašniki, z ljubeznijo in predanostjo povrniti kraškim vinom nekdanjo slavo.
Olje
O olju so pisali že Martial, Plinij in Strabon: hvalili so trdoživost tržaške oljke, ki se je pogumno zoperstavljala močnim sunkom burje. Čeprav so bile oljke v ta tla trdo zakoreninjene že iz časa starih Rimljanov, jih je poledica leta 1929 skoraj popolnoma uničila. A žledolom ni prelomil tradicije tržaškega oljkarstva. Značilnosti in posebnosti tukajšnjega ekstradeviškega olja so nasprotno opogumile tržaške pridelovalce, da so za svoje proizvode dosegli priznanje DOP Tergeste (ZOP Tergeste).
Danes je najbolj gojena sorta bianchera-belica, sad dolgoletne selekcije, ki predstavlja kar 60 odstotkov vseh nasadov. Njeno ime izhaja po vsej verjetnosti iz dejstva, da se barva oljke spremeni kasneje, počasi, postopno in samo ob polnem zorenju sadeža. Druge lokalne sorte so leccino, pendolino, maurino, frantoio in leccino del corno. Ljubezen mesta do oljkarstva se izraža predvsem ob sejmu Olio Capitale, najpomembnejšem italijanskem sejmu, ki je v celoti posvečen ekstradeviškemu oljčnemu olju. Sejem je sicer namenjen strokovni javnosti, privabi pa tudi mnoge radovedneže, saj se na njem predstavljajo najboljša italijanska in tuja olja.
Med
Na tržaškem Krasu deluje približno sto čebelarjev - gre predvsem za manjša in srednja čebelarstva -, kar pomeni, da je na tem območju kakih tisoč panjev čebel.
Kraško okolje zagotavlja posebne pogoje za razvoj čebelarstva: tu namreč uspeva tako sredozemsko kot celinsko rastlinje. Zaradi tega se nektar, ki ga čebele proizvajajo na tem območju, razlikuje od ostale italijanske proizvodnje prav po posebni aromi.
Najpogostejši so cvetni, lipov, akacijev in rešeljikov med - slednjega pridelujejo iz nektarja cvetnega prahu grma prunus mahaleb, ki je na planoti kar pogost.
Sir
Že v prazgodovini je bil Kras zemlja pastirjev, ki so naravne jame izkoriščali kot zatočišča zase in za svoje živali. Stoletja je bila tu pogosta raja ovc in koz, ki so se bolje kot krave prilagajale pašnikom brez vodotokov; pred približno sto leti se je živinoreja spremenila, z njo pa tudi “prebivalstvo” hlevov: danes so tu pretežno krave.
Ni se pa spremenila kakovost sirarskih proizvodov, katerih značilnosti, ki izhajajo predvsem iz naravnega okolja, so proizvajalce spodbudile, da so ustvarili konzorcij Moisir in tako ovrednotili proizvode iz kravjega, ovčjega in kozjega mleka, ki jih tu pridobivajo iz surovega mleka po domačih receptih.
Aromo kraških trav najdemo tudi v okusu tipičnih sirov: med temi so nanoški sir, tabor in mlet - pa ne pozabimo na jamarja, ki je prava posebnost, saj njegov okus dozori v globini kraških jam.
Zelišča
Vonj in okus kraških zelišč dodatno bogatita ta prostor. Zaradi uporabe zelišč pri pripravi tipičnih jedi in lokalnih proizvodov je kraška kuhinja prežeta s posebnimi okusi in vonjavami.
Lastnosti zelišč izkoriščamo tudi pri pripravi dragocenih izvlečkov; zelišča nabiramo za pripravo čajev, zeliščnih pripravkov in začinjene soli. Slednja je prava lokalna poslastica, saj jo pripravljajo s soljo iz Sečoveljskih solin blizu Pirana v Sloveniji, kjer je danes krajinski park. Med najbolj pogostimi kraškimi zelišči sta šetraj in koromač.
